Bratje in sestre otrok s posebnimi potrebami so velikokrat deležni manj pozornosti staršev, saj so ti preveč zaposleni s skrbjo za otroka, ki potrebuje več njihove pomoči. Po drugi strani pa stroka ugotavlja, da zaradi drugačne sorojenske izkušnje takšni otroci odrastejo v bolj pozorne, empatične in delavne ljudi. Kako je odraščati v družini z otrokom s posebnimi potrebami, kakšna je dinamika odnosov, kako je z odzivi in pomočjo širše skupnosti? Zgodbo na podlagi lastne izkušnje pripoveduje sodelavka Radia Slovenija Eva Lipovšek. Sodelujejo sorojenci s podobnimi izkušnjami in strokovnjaki.

Zgodbe

Kako je imeti brata z "napako"

Veliki Michael Jordan je igral tudi na pragu Slovenije. Njegova menjava pa je bil … Slovenec! Bilo je 26. avgusta 1985 v Trstu, na ekshibicijski tekmi sta se srečala košarkarska kluba Juve iz Caserte in domači Stefanel, ki ga je priložnostno okrepil tudi eden izmed največjih zvezdnikov v svetovni zgodovini športa. Michael Jordan je po uspešni NBA sezoni novinca pri Chicago Bulls blestel tudi v Evropi, seveda je nosil številko 23. V svojem slogu je plesal in letel po zraku, zlahka je dosegel 30 točk, v enem izmed močnih zabijanj pa je razbil tablo in za pol ure prekinil tekmo. Tisti večer je bil soigralec Michaela Jordana tudi Boris Vitez, zamejski Slovenec z Opčin z zavidljivo košarkarsko kariero. 35 let kasneje se spominja gostovanja "Air Jordana", vzdušja na tekmi in v garderobi, nekaterih anekdot. Zvezdnikovega nepozabnega košarkarskega plesa. Tudi možnosti, da bi z Jordanom spet stopil v kontakt. Avtor: Luka Hvalc

Nepozabni ples Michaela Jordana v Trstu

Opčine, Nabrežina in Sesljan. Tri naselja v zaledju Tržaškega zaliva, v katerih živi tudi zelo dejavna slovenska manjšina. Kako domačini doživljajo ponovno oživitev javnega življenja in gospodarstva po epidemiji, kako z nekajtedenske razdalje komentirajo vrnitev tržaškega Narodnega doma, kako gledajo na politiko in medetnične odnose in kako preživljajo poletje ob tržaškem morju, h kateremu v novih turističnih razmerah prihajajo tudi enodnevni gosti iz Slovenije? Sogovorniki: Jasna Simoneta, kulturna antropologinja in etnologinja iz Nabrežine; Boris Vitez, gostinec in športni delavec z Opčin; Jasna Tuta, jadralka, pisateljica in učiteljica iz Sesljana; podmladek Jadralnega kluba Čupa. Avtor: Luka Hvalc

Poletje v zaledju Tržaškega zaliva

Kako prepotovati svet doma? To je rdeča nit te epizdoe podkasta Zgodbe. Ekipa Poletja v dvoje si je zadala izziv, ali je mogoče prepotovati svet, ne da bi prečkali meje. Staknili smo glave, poiskali pet slovenskih krajev z zanimivim imenom in se odpravili na izlet. Nastalo je pet reportaž iz krajev s slavnimi imeni. Jeruzalem, Puščava, Barka, Dunaj in Rim.

Svet doma: od Jeruzalema do Rima

Dejan Gajšek je konec osemdesetih preživljal običajno otroštvo v dolini Voglajne. Odraščal v delavski družini, obkrožen z delavsko skupnostjo, ki jo je krojila takratna železarna Štore. "Imel sem prijatelje najrazličnejših narodnosti." Narodnosti takratne Jugoslavije, ki pa je začela propadati in tudi razpadati. In če se je slovenska osamosvojitev zgodila relativno hitro, tega ne moremo reči za preostanek nekdanje države. Zgodbe o dogajanju so tako dosegle tudi Štore in Dejana, ki je takrat štel 16 let. Na vsak način je želel pomagati ljudem v stiski in se leta 1992 pojavil v Zagrebu, kjer so se zbirali borci vojske Bosne in Hercegovine. Takrat ga niso vzeli s seboj, saj je bil premlad. A obljubo je držal in se leta 1994 vrnil. Poslušajte zgodbo edinega Slovenca, za katerega vemo, da je bil v času genocida v Srebrenici pripadnik redne vojske bosanske države. Zgodbo je lani zaupal dolgoletnemu novinarju Dnevnika in poročevalcu iz kriznih žarišč Ervinu Hladniku Milharčiču, ki je takrat ob koncu zapisal: “Srebrenica ni bila zločin proti človeštvu. Človeštvu se ni zgodilo nič, v miru je gledalo pokol na televiziji. To je bil zločin človeštva nad Bošnjaki v Srebrenici.”

Za las ušel ostrostrelcu

Skoraj vse prvo desetletje samostojnosti Slovenija ni točno vedela, kaj in kako naj si pomaga z gospodarstveniki slovenskega rodu onkraj meja matične države in ali bi lahko vzpostavila z zamejci poleg kulturnih tudi bogate poslovne stike. Ko je po našem vstopu v Evropsko unijo pretok ljudi, kapitala in storitev končno začel dobivati krila, pa nas je vse najprej presekala gospodarska kriza, kmalu po izvitju iz nje pa še epidemija.

Kako se zamejci na avstrijskem Koroškem spoprijemajo s koronakrizo?

Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem

Naš cenjeni sodelavec Marjan Jerman je po dolgem boju z rakom v 67. letu starosti umrl 23. marca 2020. Zaradi epidemije koronavirusa je pogreb potekal v ožjem krogu, sorodniki, prijatelji in sodelavci smo se od našega Marjana tako poslovili v mesecu maju, ko smo se zbrali na prostem na letališču v Šentvidu pri Stični … Marjan je prosti čas v zadnjih letih preživljal predvsem ob konjih in letalih, tako kot vse reči v življenju, je strasno ljubil tudi letenje. V sklepnem delu podkasta "Iz pekla Marjana Jermana" se spominjajo: Bojan Železnik, Marjan Praznik-Šipca, Malka Jerman, Erik Blatnik in Igor Mali. Avtorja: Luka Hvalc in Gorazd Rečnik

Marjan Jerman, 8. del: Spomini sopotnikov

Med vračanjem iz Slavonije, sva v bližini Lonjskega polja zavila za Novsko. Kraj s približno 13 tisoč prebivalci je 100 kilometrov oddaljen od Zagreba, le kakšnih 10 kilometrov je do Jasenovca. Območje s krvavo zgodovino je to. Ustavila sva se na pokopališču, kjer je Marjan jeseni leta 1991 odkril polno mrtvašnico padlih vojakov. Prvi je objavil informacijo o žrtvah na hrvaški strani, ki jih je uradna oblast zanikala. Na pokopališču sva govorila o moči propagande v vojnih razmerah, vlogi novinarjev in novinarstva, etičnih dilemah in pragmatizmu v izrednih razmerah. Marjan je s časovne distance 28 let analiziral epilog krvavih vojn na Balkanu: “Izgubili so eni in drugi. Meje se niso spremenile, kot sta si zamislila Tuđman in Milošević, žal pa je bilo veliko žrtev. Očitno se do samostojnosti in svobode ne da priti brez prelivanja krvi. Slovenci smo imeli srečo, nismo imeli vojne, ampak v resnici nekaj oboroženih spopadov. Osamosvojili smo se za zeleno mizo.” Marjan bi bil še enkrat vojni dopisnik. To ostaneš za vedno, čeprav bi zaradi izkušenj potegnil tudi kakšno drugačno potezo: “Ampak še enkrat bi šel na fronto, če bi bilo treba.” Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Avtor: Luka Hvalc

Marjan Jerman, 7. del: Še enkrat bi šel na fronto

Marjan Jerman je imel v Vinkovcih dvakrat veliko sreče: za las se je izognil eksploziji avtomobila in padcu granate v restavracijo hotela. Sreča? “Nikakor, gre za prepričanje, da mene pa res ne bo zadelo. In me ni. A mnogi niso imeli te sreče. V vojni na Balkanu je bilo ubitih več kot 50 novinarjev, med njima tudi dva slovenska, moja prijatelja Alojz Krivograd-Futy in Ivo Štandeker,” je razlagal pred hotelom Slavonija, kjer je pred 28 leti pred njegovimi očmi eksplodiralo vozilo francoskega fotografa. Marjan se je avgusta 2019 med ponovnim obiskom nekdanje prve frontne linije spominjal številnih nevarnih situacij in pogumnih odločitev. Ko je veliko tvegal, predvsem zato, ker se je zavedal, da je novinarstvo hkrati lep in preklet poklic. “Ne moreš objektivno poročati, če nisi na prizorišču. Blefiranje ni mogoče, javnost ti ne verjame, če nisi na terenu in nimaš lastne izkušnje.” Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlemu novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Avtor: Luka Hvalc

Marjan Jerman, 6. del: Vinkovci in sreča na frontni liniji

Na obali Donave, s pogledom na vukovarski vodni stolp, sva se z Marjanom Jermanom pogovarjala o strahu: "V vojni me je bilo tako strah, da se ne bi mogel podelati v hlače. V vojni ne misliš niti na hrano, na fronti nisem jedel po štiri dni. To je strah.” V Vukovarju sva prenočila predvsem z namenom, da se srečava z Jermanovim znancem iz vojnih časov. Dogovorjeni smo bili ob enajstih dopoldne, v ulici Vladimirja Nazorja. Simbolično v bifeju, s katerega terase smo zrli v še vedno od vojne uničeno fasado. Marjan se je po 28 letih v središču Vukovarja ponovno srečal s človekom, s katerim je dneh vojne stkal zelo poseben odnos. Nikola Toth je bolj znan pod vojnim imenom Feniks. Tako kot njegovemu šefu Jastrebu, so mu nadeli ime po pticah. Spominjala sta se najtežjih vojnih dni, privilegiranega položaja Marjana Jermana v vojaškem štabu, njegovega resnicoljubnega poročanja o hrvaškem napadu na srbsko naselje, tragedije padca Vukovarja. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Avtor: Luka Hvalc

Marjan Jerman, 5. del: Jastreb in Feniks

To je zgodba o skladbi Zbudi me za 1. maj glasbene skupine Mi2. Spomladi leta 2016 sta mi jo na škarpi pred ljubljanskimi Križankami zaupala avtor besedila Jernej Dirnbek in tisti, ki jo prepeva na odru - Tone Kregar. S Tončem in Dimekom smo dogovorjeni, da se ob letu snidemo in o tem še kakšno rečemo. Do takrat, zdravo! Gašper Andrinek

Zbudi me za 1. maj

Ob omembi partizanska bolnica po navadi pomislimo na skrite, tajne bolnišnice v gozdovih. Teh je bilo tudi res največ, so pa bile tudi takšne, ki so delovale v vaseh. Obstaja ocena, da je bilo pri nas med drugo svetovno vojno 120 skrivnih bolnišnic. Čeprav je verjetno vsem najbolj znana in do danes ohranjena bolnica Franja, ki je delovala v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem in ki je med drugim naš kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je tudi na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU, pa so ohranjene še nekatere. Blaž Štangelj je zgodovinar, ki se ukvarja z raziskovanjem partizanskih bolnišnic, najbolj pa so mu poznane tiste v Kočevskem rogu in evakuacijske v Beli krajini. V Idriji, v prostorih rudniškega magazina na Trgu svetega Ahacija, že nekaj let domujejo zbirke Vojnega muzeja Idrija. Njegov lastnik je domačin, ljubiteljski zgodovinar in zbiralec starih predmetov Slavko Moravec, ki je v muzeju naredil tudi rekonstrukcijo sobe iz partizanske bolnice Pavle. Letos mineva 75 let od zaprtja partizanske bolnišnice Topolovec, evakuacijske bolnišnice v Beli krajini v vasi Črešnjevec, v katero je bila vključena vsa vas.

Partizanske bolnice

“Nebo nad Vukovarjem se je še naprej svetilo od granat. Lepo je bilo videti tudi rafale. Svetleči se izstrelki so bili kot novoletne rakete. Žal so te rakete dišale po smrti.” Tako se dnevov groze pred padcem Vukovarja v avtobiografski knjigi Iz pekla spominja Marjan Jerman. Bitka je potekala med 25. avgustom in 18. novembrom 1991. Spopad med vojsko JLA in srbskimi enotami na eni strani ter hrvaško policijo in vojsko na drugi strani je trajal 87 dni. Hrvaška stran je bila poražena, Marjan je uspel Vukovar zapustiti le nekaj dni pred njegovim padcem. Avgusta 2019 se je ponovno spominjal težkih trenutkov na fronti, kako se je prebijal do mesta, spanja v razbitih hišah in rovih, na stotine mrtvih, prijateljevanja z vodjo obrambe Jastrebom. Tudi o tem, zakaj je bil Vukovar v resnici žrtvovan, za kakšne politične kupčije je šlo v ozadju in zakaj je bil Val 202 v usodnih dneh pred padcem Vukovarja skorajda bolj poslušan v Zagrebu kot v Ljubljani. Marjan se je spominjal tudi Siniše Glavaševića, novinarskega kolega z Radia Vukovar, ki mu je veliko pomagal med obleganjem mesta. Žal je Siniša končal tragično, ubit je bil v pokolu na Ovčari. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Avtor: Luka Hvalc

Marjan Jerman, 4. del: Bitka za Vukovar

Marjan Jerman je obiskal nekdanjo fronto linijo po skoraj 30 letih. V središču Osijeka se je spominjal večmesečnega obleganja četrtega največjega mesta na Hrvaškem. Tam je v spopadih v letih 1991 in 1992 umrlo več kot 1000 ljudi, v Slavoniji se je tudi Marjan nekajkrat znašel v zelo težkem položaju: “Granata je s smeri hodnika prebila vrata moje hotelske sobe, udarila je v radiator in se razletela. Posteljo je obrnilo naokrog, povsod je ležal omet, soba je bila popolnoma uničena. Na srečo sem bil takrat na stranišču in na školjki pisal poročilo za Drugo jutranjo kroniko našega radia.” Med sprehodom po mestu je Marjan pripovedoval, kako so s kolegi reporterji preživljali vojne dneve v Slavoniji in pojasnil, kako se je prav v Osijeku verjetno zgodil ključni trenutek, ki je pripeljal do kasnejšega tragičnega izginotja slovenskega fotoreporterja Alojza Krivograda-Futyja. Serijo Iz pekla Marjana Jermana posvečamo pred kratkim umrlem novinarju Vala 202. V njegov spomin v nekaj nadaljevanjih objavljamo dokumentaristično pričevanje Marjana Jermana kot enega izmed najbolj znanih vojnih reporterjev iz konfliktov ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Avtor: Luka Hvalc

Marjan Jerman, 3. del: Granata v sobi

Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.

hubhopper

Zgodbe

hubhopper